»Kri še vedno vroča in lepljiva kot verzi v njej.«
»Gotovo najbolj krvava zbirka slovenske poezije, kar jih je bilo napisanih. Brane Bitenc je za svojo poezijo dobesedno krvavel.«
»Nisem še odrasel za smrt, / nimam še dovolj temnega čela, / ona pa že premika mesečino med cipresami, / kakor da jo k temu sili veter …«
»Nekateri ljudje želijo spati še naprej, / ne motite njihovega spanca, / izrežite jim ušesa, zamašite nosove«
»Dalj ko bereš, bolj te ta knjiga skrbi, žalosti in te vse bolj zadeva.«
»Pisal mi je Bog.«
»Ko prispeš najprej veliko bereš / obiskuješ gledališče / poigravaš se z idejami / ki ti naslikajo idilo na lica / ulice se ti počasi zarežejo v stopala / naglas in značilni premori / te vedno pogosteje obiščejo v spanju / ko pišeš prvo kartico domov / se za trenutek zdrzneš ...«
»Kri še vedno teče, prav tako tudi solze.«
»Nikoli ne izgubi spoštovanja do besed, še posebej ko spozna, da ji vsaka črka omogoča zapis v zadnjo pesem zadnje pesnice.«
»So stvari, ki se jih lahko pove, in stvari, ki se jih ne sme povedati. Potem pa je tu še tisto, kar se pove zlahka, in tisto, česar se ne da povedati, kar je neupovedljivo z besedami, ki so na voljo. Slednje skuša Ana Pepelnik uloviti v zbirki To se ne pove.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju